ZILJSKA DOLINA

 

KOT SKROMEN POTOČEK
ZAČNE ZILA ŽE ONSTRAN KOROŠKIH MEJA SVOJ 120 km DOLGI TEK PROTI VZHODU.
MED HOČAMI IN MUTO SE IZVIJE IZ LEŠKE DOLINE, PRI BELJAKU JO POGOLTNE DRAVA.
Z DESNE JO NAPAJAJO ŠTEVILNI PRITOKI IZ REBER KARNSKIH ALP,
Z LEVE PA JO ZRO LIENŠKI DOLOMITI IN ZILJSKE ALPE OD TORKOFLA DO DOBRAČA
Ziljska dolina je dolga približno 90 km, je ob Podjuni na skrajnem vzhodu južnega dela Koroške in Rožu v sredini ena od treh koroških dolin,  ki jo Slovenci iz Slovenije premalo poznamo.

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Vožnja z avtobusom skozi karavanški predor na avstrijsko Koroško do Beljaka. Po lepo speljani gorski cesti se bomo povzpeli v NARODNI PARK DOBRAČ. To je gora, ki se dviga 2166 m visoko nad Ziljsko dolino in njena zgodovina ima tudi žalostne spomine. Januarja leta 1348 se je zaradi močnega »beljaškega potresa« utrgal južni del gore in zgrmel v dolino. Zasul je številne vasi in gradove, zajezena Zilja pa je ravnino pod Dobračem spremenila v veliko jezero in močvirje, v katerem je uspevala le trava za konje. Zato se je v tem delu Koroške razvila konjereja, še posebej reja pasme Norik. Vožnja je resnično slikovita, s prekrasnim razgledom na koroška jezera in naše gore. Dobrač je bogat z rastlinstvom in živalstvom. Proti doplačilu bo možen tudi ogled botaničnega vrta.
Po vrnitvi v dolino se bomo peljali po dolini reke Zilje do Šmohorja, kjer vztraja le še peščica naših rojakov.
Vračali se bomo mimo Tromeje, Trbiža na Gorenjsko, kjer bo v Žirovnici pozno kosilo. Popoldne še postanek na Brezju. Prihod v Novo mesto v večernih urah.